Praznik Vaskrsenja Hristovog svečano je proslavljen u Kopru. Vaskršnje jutrenje i Vaskršnju Liturgiju, služili su parosi koparski, protojerej-stavrofor Tomo Ćirković i jerej Dejan Mandić. Tokom ovih službi veliki broj vernih ispunio je hram u Kopru, a nekoliko stotina vernih je pristupilo Svetoj Čaši, zajedničareći sa Vaskrslim Gospodom u Telu i Krvi Njegovoj. Nakon Liturgije, jerej Dejan Mandić je pročitao sabranom narodu poslanicu Njegove Svetosti patrijarha srpskog g. Irineja sa svim arhijerejima srpske Crkve, kao i čestitku za Vaskrs Mitropolita zagrebačko-ljubljanskog gospodina dr. Porfirija vernicima Pravoslavne Crkve. Zatim je u kraćoj besedi, otac Dejan govorio o značaju Vaskrsenja Hristovog kako za sve nas zajedno tako i za svakog od nas pojedinačno. Problem smrti je problem svakoga čoveka koji dolazi na svet i ne postoji niko ko pred tim problemom ostaje ravnodušan. Do pobede Hristove nad smrću svi smo bili zarobljenici „onoga koji ima državu smrti“, a sada oslobođeni, pevamo zajedno sa Apostolom Pavlom „gde ti je smrti žalac, gde ti je pakle pobeda?“ Nakon Liturgije, deci – polaznicima veronauke, ali i svoj ostaloj deci prisutnoj u Crkvi podeljena su vaskršnja jaja, a potom je usledilo tradicionalno takmičenje u kucanju vaskršnjim jajima. Pobednik ovogodišnjeg takmičenja je Filip Stolica iz Kopra.
Danes pravoslavni verniki praznujejo badnji dan. Običaj polaganja badnjaka na ogenj naj bi izviral še iz časov, ko so ljudje sprejemali krščansko vero in so zato sežigali podobe starega boga. Po izročilu naj bi jim bil poganski bog tako pri srcu, da je ta običaj postal sestavni del pričakovanja božičnega dne.
Na podeželju so poznali še posebej lepo navado. Na badnji dan je še pred sončnim vzhodom eden od članov družine šel v gozd po mlado hrastovo drevo. Preden se je lotil sečnje, ga je posul z žitom in mu voščil: »Dobro jutro i čestiti ti badnji dan!«
Praznovanje rojstva Jezusa
“Razlika v praznovanju božiča med katoliško in pravoslovno cerkvijo je samo v koledarju, tako da bistvene razlike pri rojstvu Jezusa ni. Pravoslavci se za razliko od kristjanov držijo posta vse do badnjega dne. Badnjak je drevo iz hrastovih vejic, ki se ga lahko tudi zakuri, kot je bilo storjeno v prostoru, kjer je bil rojen Jezus,” nam je zaupal paroh pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić.
Božič je praznik, ki ga zaznamujejo številni stari običaji. Na predvečer božiča vernikom po bogoslužju razdelijo badnjake oziroma slamo in hrastove veje, s katerim simbolično poustvarijo prostor, v katerem se je rodil Jezus.